Delnice Telekoma ne padajo zaradi mene
Deklice Telekoma ne padajo zaradi mene Minister za obrambo JANKO VEBER ALES KOCJAN UROŠ ESIH Gospod minister, po vašem prvem sestanku z ministrskim predsednikom Mirom Cerarjem po izbruhu afere z OVS ste dejali, da uživate premierjevo zaupanje. Kmalu za tem je prišlo iz premierjevega kabineta sporočilo, da od vas zahteva dodatna pojasnila. Ste že to gesto razumeli kot napoved nezaupnice? "V izjavi sem poudaril, da je bil najin pogovor korekten in da tudi sam želi, da se razčistijo vse nejasnosti v zvezi z mojim ravnanjem. V smislu korektnosti nedvomno lahko govorim o medsebojnem zaupanju. Ažurno sem se odzival z dodatnimi pojasnili na predsednikova vprašanja. Zato menim, da lahko ta korektni odnos opredelimo tudi na ta način, da si s premierjem zaupava. Komunikacija je bila korektna, zato tega ne morem ocenjevati z drugačnimi opredelitvami." Dve vprašanji je premier naslovil na vas. Gremo po vrsti. Zakaj je bila za analizo pozitivnih in negativnih učinkov na varnostni sistem zaradi morebitne zamenjave lastništva v Telekomu angažirana še obveščevalna služba OVS, v njej obveščevalni in protiobveščevalni oddelek, ko pa ste vendar že imeli odgovore Uprave RS za zaščito in reševanje ter službe za informatiko? "Odgovoren sem za delovanje celotnega ministrstva. Prvo pomembno informacijo o posledicah zaradi lastništva Telekoma sem dobil od Uprave RS za zaščito in reševanje. Gre za težke posledice, saj se lahko zgodi, da telekomunikacijskih storitev za obrambne in zaščitno reševalne namene ne bo več mogoče uporabljati na tem nivoju, še posebno pa je v tem vprašljiva storitev uporabe številke 112, ki je ključna za to, da rešujemo življenja v stiski. Na tej točki ne želim nobene improvizacije. Po njihovem opozorilu sem bil na to pozoren tudi na vseh drugih pogovorih, ki sem jih imel na začetku mandata z drugimi direktorati na ministrstvu. Pristojne službe, ki spremljajo informacijski sistem, so nato predstavile svoje stališče. Enako je bilo z OVS, ki je ena od organizacijskih enot našega ministrstva. Na sestanku z njimi sem sam izpostavil to težavo in na ta način je stekel pogovor z OVS, ki je potem pripravila svoj vidik delovanja informacijskega sistema. Na tej točki bi poudaril, da OVS uporablja za svojo dejavnost omrežje, tako imenovani infranet, do katerega nima noben drug organ dostopa ali vpogleda. Informacije, ki sem jo iskal, torej z njihovega področja ni mogel pripraviti nihče drug. V njeni pristojnosti sta tudi upravljanje in uporaba omrežja, ki je namenjeno prav njim. Za to obstajajo varnostni razlogi. Ne nazadnje sta pristojnost OVS tudi razvoj in vzdrževanje njihove informacijske in telekomunikacijske opreme, kar je zapisano tudi v aktu o njihovi sistematizaciji." Zakaj potlej na koncu o tako pomembni zadevi niso napisali nobenega poročila? Zdaj je v javnosti njihovo delovno gradivo, iz katerega je razvidno, da različni oddelki niso imeli enotnega stališča o vprašanju spremembe lastništva Telekoma, vam pa je zadostovalo ustno poročanje direktorja. "Zadostovalo je ustno poročilo, ker njihova opozorila bistveno ne odstopajo od ugotovitev Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je jasno sporočila, da lahko pričakujemo pri zamenjavi lastništva v nacionalnem operaterju, zlasti v primeru tujega kupca, težave pri varnosti komunikacij zaradi novejših in cenejših, še nedodelanih tehnologij, ki so lažje tarče kibernetskih napadov. Ni verjetno, da bi novi lastnik še naprej vzdrževal analogne povezave, ki so dražje za vzdrževanje, a za naše potrebe gotovo varnejše. Samo ta ugotovitev dovolj jasno govori o tem, da je treba ta vprašanja razčistiti, preden pride do zamenjave lastništva. Slovenija bo namreč bolj izpostavljena kibernetskim napadom, ki pomenijo vdore v informacijski sistem, s tem pa bo zmanjšana varnost vojske, ministrstva za obrambo, večja pa bo tudi ogroženost ljudi, če bo šepala komunikacija v primeru naravnih in drugih nesreč. Te ključne ugotovitve so se v nadaljevanju pogovorov le nadaljevale." Zakaj pri reševanju tega za nacionalno varnost pomembnega vprašanja ni bilo bolj koordiniranega sodelovanja s Sovo in denimo policijo? "V primeru Telekoma gre za kritično infrastrukturo. Kot minister za obrambo sem odgovoren za delovanje kritične infrastrukture na področju obrambe in zaščite in reševanja. Če pogledamo delovno gradivo OVS, lahko vidimo, da je naša obveščevalna služba opozorila prav na to. Izpostavila je, da je zadolžena za svoj del na področju komunikacij in tudi da bo ogroženost obrambnega sistema in varstva pred naravnimi nesrečami bistveno večja, če se zamenja lastništvo nacionalnega operaterja. Zato je OVS predlagala, da se v ta razmislek vključijo ministrstvo za notranje zadeve, Sova in kabinet predsednika vlade, v katerem je državni sekretar, zadolžen za varnostna vprašanja. V sklopu informacije za vlado sem imel pripravljen tudi sklep s predlogom za sestanek sveta za nacionalno varnost, da bi lahko o podrobnostih seznanili predsednika vlade, predsednika republike in ministre, ki so člani sveta za nacionalno varnost. V gradivu ministrstva za finance, ki smo ga obravnavali na eni naslednjih sej, pa je bilo jasno zapisano, da je tudi stroka odpirala vprašanja. » Ministrstvo za izobraževanje je namreč naslovilo dopis na SDH in ga seznanilo s skrbjo, ali so pri prodaji Telekoma upoštevane tudi nefinančne zaveze. Bil sem zelo zadovoljen, da je ta vidik izpostavilo tudi finančno ministrstvo v svojem gradivu za vlado. Stroka je torej v razpravo o privatizaciji Telekoma vključena. Posebej opozarjam, da gre pri tej temi za eminentno strokovno vprašanje, ki se ga politizira. Poslanec Matej Tonin ni korektno povzemal niti vsebine sklepa, ki ga je sprejel kolegij direktorja OVS. Politizacija je presegla vse meje, ker gre za varnost države." Drugi odgovor, ki ga premier Cerar terja od vas, je opredelitev pravne podlage za vaše ravnanje. "Kot minister za obrambo sem po zakonu o vladi, zakonu o državni upravi, zakonu o obrambi, zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami dolžan vladi poročati o varnostnih tveganjih. V tem smislu sem pripravil informacijo o posledicah za varnostni in obrambni sistem v primeru zamenjave lastnika v Telekomu. To mi nalaga zakon o vladi. 102. člen zakona o obrambi mi nalaga zagotavljanje neodvisnega telekomunikacijskega omrežja na področju varnosti, nadalje mi 102. člen zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nalaga zagotavljanje nemotenega delovanja številke 112. Če ne bi ravnal, kakor sem, bi kršil zakone, ki sem jih omenil. Ob vsem tem ne gre zanemariti, da smo na podlagi zakona o obrambi uveljavili izločitev informacijskega sistema iz skupne državne informacijske mreže. Našega informacijskega sistema pač ne moremo obravnavati enako kot na drugih področjih v državi. In to je pravna podlaga, da opozorim na to, kaj lahko pomeni zamenjava lastništva operaterja, ki za nas opravlja več kot 90 odstotkov storitev." Informacija OVS je bila pripravljena ob predpostavki, da bo Telekom prodan nemškemu kupcu. Glede na varnostna tveganja pa obstajajo pomembne razlike, ali bo prodan nemškemu telekomu, ruskemu MTS ali kakšnemu ameriškemu skladu. "V analizi Uprave RS za zaščito in reševanje sta obdelana dva primera iz naše regije - prodaja hrvaškega in makedonskega telekoma. Oba je kupil Deutsche Telekom. In seveda se OVS zaveda tudi drugih Kadar pridejo občutljive informacije v roke tujim obveščevalnim službam, je nacionalna varnost ogrožena, kakor tudi kredibilnost države možnosti in tveganj. Zato je OVS predlagala, da morajo pri presojanju varnostnih tveganj sodelovati vsi, ki so vključeni v ta sistem - od notranjega ministrstva do Sove. Na tej točki bi se morala vključiti še strokovna javnost, ker gre za kibernetsko varnost in kritično infrastrukturo. V vladnem programu za letos je predlog zakona o kritični infrastrukturi, ki sem ga jaz dal v program. Menim, da je najprej treba sprejeti ta zakon, nato pa o vseh okoliščinah, ki lahko nastopijo, ko bi nekdo drug želel upravljati kritično infrastrukturo v Sloveniji. Mi pa lahko pridemo v situacijo, da se novi lastnik sploh ne bo želel prilagoditi našim zahtevam in pričakovanjem za obratovanje kritične infrastrukture v primeru večjih naravnih nesreč in drugih nevarnosti, ki lahko doletijo Slovenijo." Lahko opredelite varnostna tveganja, ki bi nastala, če pride Telekom v tuje lastništvo? "Na ta vprašanja je skušala odgovoriti ravno OVS. Kot veste, ta služba lahko skladno s 34. členom zakona o obrambi pridobiva podatke tudi s posebnimi oblikami dela. Pogoji so isti kot za Sovo. Pri izvajanju posebnih oblik uporablja OVS omrežje telekomunikacijskega operaterja. Če bo lastnik tujec, obstaja realno varnostno tveganje, ali bo pridobljena informacija ostala znotraj države ali ne. Kadar pridejo občutljive informacije v roke tujim obveščevalnim službam, je nacionalna varnost ogrožena, kakor tudi kredibilnost države. Gre za zelo občutljive postopke in pomembno je, da imamo nadzor nad celotnim postopkom. Ce bi sodobnejše tehnologije, ki so sicer cenejše, omogočile lažje vdore hekerjev v informacijske sisteme, je to nekaj, na kar me OVS mora opozoriti. In me tudi je." Mislite, da je afera izbruhnila, ker ste takoj na začetku mandata zamenjali celotno vodstvo OVS? "Najprej vas moram popraviti. Nisem zamenjal celotnega vodstva OVS ampak samo generalnega direktorja. Težko pa bi ocenjeval, ali je dogajanje posledica zamenjave ali ne. Ko sem zamenjal generalnega direktorja OVS Boštjana Perneta, ki ga je imenoval bivši minister Aleš Hojs iz Nove Slovenije, sva sedela za to mizo in je dejal, da situacijo povsem razume in da moram nekomu, ki opravlja tako občutljivo področje, v celoti zaupati. Ker je bilo z njegove strani razumevanje izraženo povsem jasno, težko ocenjujem, da bi bil to razlog. Prej je razlog v tem, da se z afero poskuša destabilizirati vlado in diskreditirati ministra za obrambo." Kot član prejšnje koalicije in celo predsednik državnega zbora ste edini nasprotovali prvemu privatizacijskemu svežnju 15 podjetij, med katerimi najdemo Telekom. Strategija, ki je v nastajanju, bi Telekom in Aerodrom Ljubljana uvrstila med strateške naložbe, v katerih bi država ohranila več kot 50-odstotni delež. Ne vidite ozadij za izbruh afere v privatizacijskih procesih? "Danes se mi le potrjuje pravilnost mojega ravnanja kot predsednika državnega zbora. Ker je funkcija predsednika parlamenta druga najvišja po rangu v državi, sem upal, da bo več pozornosti namenjene tej moji simbolni potezi, kajti opozarjal sem tudi na nacionalno varnost. Socialni demokrati smo nenehno poudarjali, da potrebujemo strategijo in klasifikacijo, preden začnemo prodajati državno premoženje. Šele potem lahko ljudem poveš, kaj boš prodal in zakaj boš to prodal. Povedal sem, da je sklep o prodaji 15 podjetij eden najslabših dokumentov, ki so kadarkoli prišli v državni zbor. Ne moremo v isti koš vreči Aerodroma in Telekoma z Gospodarskim razstaviščem. Tudi pri Aerodromu se je pokazalo, da smo ga prodali brez kakršnegakoli razmisleka. Nedavno smo dobili dopis, da del našega falcona parkiramo na tuji lastnini. Zato menim, da je ozadje politične turbulence gotovo privatizacija. Privatizacija je pripeljala do vseh političnih kriz v zadnjih obdobjih. Saj ni šlo za druga vprašanja. Ko je SD vodila vlado, smo ustanovili Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Spomnite se, prvi korak po predčasnih volitvah leta 2011 sta bili njena ukinitev in ustanovitev Slovenskega državnega holdinga, ki naj bi sam odločal o prodaji celotnega premoženja države." Toda prav zaradi vašega glasovanja in jasnega stališča do privatizacije se kot na dlani ponuja sklep, da ste želeli OVS zlorabiti za politične cilje. "Kot na dlani je, da to skuša tako prikazati opozicija. OVS je edina pristojna, da poroča, kaj pomenijo spremembe lastnika za njihovo omrežje, ker nihče razen njih te informacije ne more pripraviti. Toda razumeti morate, da ne morem komunicirati z javnosti na način kot gospod Tonin, ki zavaja. Sklep OVS je večkrat citiral le deloma, da je bilo videti, kot da je OVS nadzirala potek privatizacije, ne pa analizirala pozitivne in negativne posledice za varnostni sistem, če se zamenja lastnik Telekoma. Če sem želel postaviti stvari na svoje mesto, sem moral javnosti odkriti dokumente. O tem sva se dogovorila tudi s predsednikom vlade, saj je bil tudi njegov interes, da se zadeva ustavi in da se ne politizira to vprašanje. Žal je opozicija šla naprej. Tudi s tem, ko je Tonin izdal podrobnosti organizacijske strukture OVS, je prekoračil svoja pooblastila, kijih ima kot parlamentarni nadzornik obveščevalnih služb. Ob tem pa na neki javni okrogli mizi prizna, da člani komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ne ločijo mašine za sladoled od prisluškovalne naprave. S tem je naravnost degradiral civilni nadzor, ki ga opravlja komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, katere podpredsednik je. To je zelo pomembno sporočilo." Ko je državni zbor sprejel sveženj privatizacije petnajstih državnih podjetij, vas je v poslanski skupini obiskal takratni finančni minister Uroš Čufer. Kaj vam je povedal glede privatizacije Telekoma Slovenije, ki ste jo vi označili za veleizdajo? "Ko mu je zmanjkalo argumentov, s katerimi se utemelji, zakaj je treba privatizirati Telekom Slovenije, je prešel na zaveze, ki jih je vlada dala Bruslju. Ni imel argumentov." Je grozil s trojko? "Tako je. Da če ne bomo privatizirali podjetij, nas bodo v Bruslju in na finančnih trgih obravnavali kot neresne. A v tistem trenutku je bila Slovenija že napadena s strani finančnih trgov s sedemodstotnimi obrestnimi merami. Če se danes pogovarjamo o različnih oblikah ogroženosti, je to ena od oblik napada na ekonomsko suverenost Slovenije. Ni države na svetu, ki bi zmogla odplačevati sedemodstotno obrestno mero. S Čuferjeve strani ni bil izkazan niti minimalni interes, da bi poskušal razumeti takšne okoliščine. Če govorimo o različnih oblikah ogroženosti države, v tem kontekstu tudi o kibernetski varnosti, bi takratni minister za obrambo Roman Jakič lahko opozoril ministra za finance Čuferja, da je Telekom Slovenije po sklepu vlade kritična infrastruktura in da je pomembna za varnost države, potem bi postopek prodaje državnega premoženja mogoče tekel drugače. Razumel bi, če bi dobili zagotovila, da bo Telekom Slovenije po privatizaciji še vedno opravljal storitve na istem nivoju kot pred tem. Od vlade sem pričakoval, da v prodajnem procesu zagotovi zahteve, iz katerih bo mogoče zagotavljati storitve za področje obrambe ter zaščite in reševanja na enakem nivoju in pod enakimi finančnimi pogoji kot doslej. Žal je večina poslancev takrat podlegla pritisku, da je vlada Bruslju dala zaveze o privatizaciji." Ena od posledic afere z OVS je padec vrednosti delnice Telekoma Slovenije za šest odstotkov, s čimer se je vrednost podjetja znižala za 55 milijonov evrov. "Eden od pomembnih vidikov, če se že odločiš za prodajo, je čas prodaje, kije najbolj ugoden, ko ima podjetje najvišjo vrednost. A pritisk na prodajo državnega premoženja je bil največji ravno takrat, ko je bila vrednost državnega premoženja najnižja. Z mojega vidika je finančni vidik prodaje Telekoma Slovenije pravzaprav nepomemben in ga tudi ne bom ocenjeval, ker za to kot minister za obrambo nisem pristojen. Sem pa pristojen, da opozorim na obrambnovarnostni vidik in vidik zaščite in reševanja. Samo to je moj okvir. Zavračam pa trditev, da zaradi Vebra padajo delnice Telekoma. Jaz nisem te zadeve spravil v javnost in iz nje naredil afere, kije ni." Lotili ste se tudi iskanja žvižgača. Njegovo ravnanje problematizirate na način, kot da je za vas žvižgač neke vrste izdajalec nacionalnega interesa. "Moj namen je, da zagotovim delovanje OVS na način, da ne dovolim vtikanja politike v njeno delovanje. V tem primeru je šlo očitno za nekoga, kije domnevno dokument ali njegovo vsebino, ki ga ne bi smel prinesti iz OVS, poslal konkretnemu politiku in eni politični stranki, ki ima jasno politično usmeritev v zvezi s privatizacijo." Se bi lahko na podlagi vseh ugotovitev privatizacijski procesi zavrli? Bi moral SDH na podlagi strategije upravljanja državnih naložb, ki nastaja, upoštevati merila v primeru Telekoma Slovenije in podjetij, ki se niso prodana? "To bi bila najbolj racionalna odločitev. S tem bi dali stroki možnost, da preuči vse strokovne vidike, pozitivne in negativne, prodaje Telekoma Slovenije. Takšnega podjetja ni mogoče prodajati brez omenjene strategije." Kako pa komentirate kazenske ovadbe, ki je jih podal nekdanji direktor AUKN Marko Golob zoper Tonina, Jakiča in neznanega storilca na ministrstvu za obrambo? Očitajo vam, da vam Golob ščiti hrbet? "Ko nekdo v javnosti predstavlja organizacijsko strukturo OVS, je presegel pristojnosti. Tudi na ministrstvu pripravljamo sprožitev postopka. Presenečen pa sem bil tudi nad izjavami gospoda Jakiča, kijih je dajal, ne da bi sploh preveril, za kaj gre. Upam, da si je sedaj gospod Jakič prebral, kaj govori 102. člen zakona o obrambi. Sam se nisem imel namena odzivati na politični ravni, dokler nisem razkril vsebine dokumenta, ki dokazuje, da je moje ravnanje nesporno. Z gospodom Golobom pa sva veliko sodelovala že v času, ko je vodil AUKN. Imel je strokovni pogled na to, kako je treba upravljati državno premoženje. Z njim že vrsto let sodelujem, ker zna strokovno utemeljiti, za kaj gre pri posameznem podjetju, kaj je treba z njim narediti in kaj je pomembno za državo. Z veseljem pa prisluhnem tudi argumentom dr. Franja Štiblarja. Oba predstavljata strokovno javnost, ki jo je treba upoštevati pri takšnih temah. Poudariti pa želim, da z gospodom Golobom o teh zadevah nisem govoril." Govorite o strokovni javnosti, ki je blizu vaši stranki. "Marko Golob ni član naše stranke, tudi Štiblar ne. Moj dokument ni bil političen, ampak opozarja le, da se nam bo s prodajo Telekoma Slovenije zmanjšala varnost delovanja sistema za zaščito in reševanje ter obrambnega sistema. Tukaj ne gre za politiko." Nacionalna varnost sicer visoko kotira na prioritetni lestvici tistih, ki vam očitajo zlorabo. "Ravno zato želim ves čas opozarjati, da so zlorabili institut komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb." Analitiki menijo, da je moč SD v koaliciji dejansko večja od volilnega izida in od števila ministrov v vladi oziroma števila poslanskih sedežev. Menite, da vas to lahko ohrani na ministrskem stolčku? "Če bi si želel ohraniti ministrski stolček, bi se potuhnil in tiho spremljal, kaj se dogaja. Dogajanje pomeni prej učvrstitev vlade kot pa zmanjšanje njene moči za reševanje izzivov v Sloveniji." Ravno v teh dneh neopazno mineva enajst let slovenskega članstva v zvezi Nato. Je neopaznost povezana s tem, da je Slovenija neopazna in periferna članica zavezništva? "Prepričan sem, da ne. Lani ob deseti obletnici smo v državnem zboru pripravili počastitev vstopa v Nato. Ker je šlo za okroglo obletnico, je bila izkazana pozornost na najvišjem državnem nivoju. Pričakujem, da bomo ob ponovni okrogli obletnici ravnali podobno." Obletnica mineva v varnostno zelo zaostrenih razmerah v Evropi zaradi ukrajinskega konflikta. Je razlog za obstoj Nata Rusija oziroma zahodni antagonizem do Rusije? "To pa je res. Varnostne razmere so se od prejšnjega leta bistveno spremenile. Zato je še pomembneje, da se v Sloveniji dobro organiziramo in da varnostni sistem funkcionira v celoti. Znotraj tega me še bolj preseneča, kaj se trenutno dogaja, saj se moramo dobro pripraviti na to, kako se bomo vključili v enote, ki jih oblikuje zavezništvo za hitro posredovanje in bodo organizirane na nivoju višje stopnje pripravljenosti." Kako se bo Slovenija na to pripravila? Z večjim trošenje za obrambo? "Na Natova pričakovanja smo dali odgovore v Bruslju na srečanju obrambnih ministrov zavezništva. Pričakujemo, da nam sporočijo, kakšne finančne posledice bodo zaradi višje stopnje pripravljenosti. Kot minister moram zagotoviti dodaten denar v proračunu." Tukaj imate velik problem. "Če Slovenija ne bo zagotovila dodatnih sredstev, da se vključimo v koncept višje pripravljenost v Nato, nam grozi, da bomo, tako kot ste dejali, igrali postransko vlogo. Poudariti je treba, da mi skozi Nato poudarjamo prioriteto stabilnosti Zahodnega Balkana. Ne moremo si privoščiti, da bi tukaj prišlo do novega žarišča, ki bi lahko neposredno vplivalo tudi na kvaliteto življenja v Sloveniji." Minuli vrh zavezništva v Walesu je sprejel zavezo, da bodo države članice izdatke za obrambo zvišale na dva odstotka BDP. Za Slovenijo, ki je trenutno pod enim odstotkom, se kaj takega zdi nemogoče. "Zaradi zaostrenih varnostnih razmer me to skrbi. Za zdaj vzdržujemo sistem na nivoju, ki smo ga razvili in omogoča, da se uspešno soočamo z varnostnimi izzivi. Dodaten strošek pa bo sodelovanje pri Natovih projektih in dvig stopnje pripravljenosti. Za to bo potreben dodaten denar in vlada se bo do tega morala opredeliti. To vprašanje sem odprl v Bruslju in predlagal izločitev obrambnih izdatkov iz maastrichtskih kriterijev. Nič nam ne pomaga, če bo naš proračun ekonomsko uravnotežen, država pa bo plen zunanjih interesov. Če varnostni vidik ni zagotovljen, potem tudi zdravstvo in šolstvo ne bosta funkcionirali." Vaš predlog o dodatnem trošenju za obrambne zadeve ni tipično socialdemokratski. Prej je značilen za politične sile, s katerimi ste v konfliktu v aktualni aferi. "Ministrstvu za obrambo je bilo od leta 2010 do 2014 odvzeto 40 odstotkov sredstev. To je bil grob poseg v varnost in obrambni sistem Slovenije. Ta denar je šel tudi za socialo, za šolstvo in zdravstvo. Menim, da je varnost države tudi socialnodemokratski vidik. Poglejte, koliko življenj smo rešili. Ko vse odpove, nastopi vojska in rešimo krizno situacijo. Če izločimo obrambne izdatke iz maastrichtskih kriterijev, potem ostane več denarja za zdravstvo ali šolstvo." Ste bili zaskrbljeni zaradi intervjuja, ki ga je dal poveljnik slovenskih oboroženih sil, predsednik republike in vaš nekdanji strankarski kolega Borut Pahor za rusko televizijo RT, kjer je ruski strani med vrsticami zapretil z Natovimi povračilnimi ukrepi? Je šel Pahor predaleč, sploh glede na slovenske gospodarske interese v Rusiji in ne nazadnje glede na položaj Slovenije v Natu? "Samo predsednik republike je tisti, ki lahko poda odgovor na to vprašanje." • Sklep o prodaji 15 podjetij je eden najslabših dokumentov, ki so kadar koli prišli v državni zbor. Ne moremo v isti koš vreči Aerodroma in Telekoma z Gospodarskim razstaviščem